mk

Mitja Krajnčan je redni profesor za področje didaktike in metodike socialno pedagoškega dela. Svojo pot je pričel v Vzgojnem zavodu Logatec, kjer je uvedel metodo doživljajske pedagogike v slovenski prostor. Nadaljevanje dela v praksi je potekalo v stanovanjski skupini, z njo povezani metodiki dela v smeri normalizacije in deinstitucionalizacije. Ustanovil je Društvo za doživljajsko pedagogiko Slovenije, aktivno sodeloval v Društvu stanovanjskih skupin BIVA in bil predsednik Združenja za socialno pedagogiko. Je član mednarodnih strokovnih združenj. Akademsko pot je pričel na Univerzi v Ljubljani, nadaljeval pa na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti, kjer je gradnik smeri socialna pedagogika. Znanstveno raziskovalna področja so usmerjena v polje vzgojnih zavodov, deinstitucionalizacije, alternativnih oblik socialno pedagoškega dela, metodik vzgojnega dela, socialne veščine in doživljajske pedagogike.

Od leta 2004 je vključen v številne evropske projekte in raziskave: Partnerstvo fakultete in šol, Koncepti in strategije socialnopedagoških intervencij na področju socialne izključenosti mladih, Partnerstvo v izvajanju praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov pedagoških študijskih programov, Competences for Culturally Sensitive Care, Oblikovanje strokovnih podlag kot prispevek dejavnikov zagotavljanja kakovosti znanja in socialne kohezivnosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu, Introduction and implementation of academic program in Community Youth Work (CYW) trought enhanching interregional cooperation in the countries of Western Balkans, Kazalniki socialnega kapitala, kulturnega kapitala in šolske klime v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov, Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju, BALANCE – health coaching for adult education professionals, Razvoj slovenskih vzgojnih zavodov, BEST BOSS, Razvoj modela nacionalne mreže služb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, “Job to Stay”.

Je dobitnik Evropske nagrade za znanstveno pedagoške dosežke na področju doživljajske pedagogike Outward bound 2000, zlate plakete za visokošolskega učitelja oz. znanstvenega sodelavca Univerze na Primorskem 2017 in nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju visokega šolstva.

 

abz

Ana Bogdan Zupančič je socialna pedagoginja, ki je dobro desetletje delala na osnovni šoli, sprva kot izvajalka dodatne strokovne pomoči nato kot svetovalna delavka. V svoje delo je vključevala številne alternativne oblike socialno pedagoškega dela s poudarkom na doživljajsko pedagoških projektih. V odnose z različnimi otroki in mladostniki, s katerimi je sodelovala, je vnašala dialoško usmerjenost, avtentičnost in enakovrednost, kar je, tako otrokom/mladostnikom, kot njej sami, omogočilo vzajemno učenje in celostno napredovanje. Zelo pomembno področje strokovnega dela pa ji je predstavljalo tudi sodelovanje s starši in strokovnimi delavci. Še danes kot predavateljica in svetovalka sodeluje tako s starši kot različnimi skupinami strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

Trenutno je zaposlena kot asistentka za področje socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer svoje bogato znanje, izkušnje in  socialnopedagoški entuziazem širi tudi med študente in študentke. Njeno primarno raziskovalno področje je socialnopedagoška teorija, tako v Sloveniji kot v svetu, kjer se ukvarja s sintezo in analizo prevladujočih socialnopedagoških konceptov – s konceptualizacijo socialne pedagogike. Obrobna raziskovalna področja pa so povezna predvsem z delovnimi izkušnjami in strokovnimi znanji in sicer socialnopedagoško delo v osnovni šoli, otroci in mladostniki s čustvenimi in/ali vedenjskimi težavami in/ali motnjami v osnovni šoli, transakcijska analiza v socialnopedagoškem kontekstu in vprašanje intervizije/supervizije oz. kolegialne refleksije kot obveznih načinov učenja za socialnopedagoške praktike.

 

mm

Mateja Marovič je profesorica Razrednega pouka, doktorica Edukacijskih ved, predvsem pa Socialna pedagoginja, ki je z dušo in srcem predana otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami. Svojo profesionalno pot je pričela v osnovni šoli, kjer je sprva kot učiteljica v prvi ter drugi triadi, kasneje pa kot izvajalka dodatne ter individualne strokovne pomoči v vseh razredih osnovnošolskega izobraževanja, v slabem desetletju poskušala biti »glas« tistih otrok, ki zaradi različnih razlogov niso bili slišani. Svoje poslanstvo je nadaljevala v vzgojnem zavodu Veržej, kjer je bila 10 let zaposlena kot vzgojiteljica otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami, ki jim tok družbe ni prizanašal.

Trenutno je zaposlena kot docentka za področje Socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer svoje bogato znanje, predvsem pa dolgoletne in dragocene praktične izkušnje iz prvih »bojnih linij«, z zavzetostjo ter socialnopedagoškim entuziazmom do marginaliziranih posameznikov, prenaša na mlajše generacije. Njeno primarno raziskovalno področje zajema participacijo otrok/mladostnikov v vzgojnih zavodih (kot tudi v celotnem spektru vzgoje in izobraževanja), ki na področju Slovenske zavodske vzgoje predstavlja pionirski pristop razumevanja in etabiliranja koncepta participacije v polju otrok/mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami. Njena obrobna raziskovalna področja so povezana z delovnimi izkušnjami in različnimi strokovnimi znanji, ki poleg populacije s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami zajemajo še: socialnopedagoško diagnostiko, otroke in mladostnike s posebnimi potrebami kot tudi delo s starši oz. pomembnost vključevanja le-teh v vzgojo in izobraževanje marginalizirane/depriviligirane populacije. Je dobitnica študentske nagrade Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem za doktorsko disertacijo Participacija otroka/mladostnika v vzgojnem zavodu za študijsko leto 2016/2017.

 

ab

Andrej Berdajs je socialni pedagog, ki ima tri desetletja prakse in izkušenj z delom v srednjem šolstvu, kjer je delal kot učitelj, pomočnik ravnatelja, ravnatelj in direktor šolskega centra. V sklopu svojega vodstvenega pedagoškega dela se je veliko ukvarjal z rizičnim delom srednješolske populacije dijakov (otroci priseljencev, dijaki s posebnimi potrebami, osipniki …) in s svetovanjem njihovim učiteljem. Usmeritev tega delovanja je bilo usposabljanje učiteljev v obvladovanju socialnopedagoških prijemov in uporaba socialnopedagoškega modela njihovega delovanja v šoli.

Danes je zaposlen kot docent za področje socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer svoje izkušnje in dosežena znanja s področja socialnopedagoškega delovanja prenaša na študente. Njegovo raziskovalno področje je socialnopedagoško delo s starostniki, tako v okviru institucij, kot izven njih ter v tej temi navezava na andragogiko ciljnih skupin. Njegovo obrobno raziskovalno področje pa je vezano na pretekle izkušnje, in sicer management neprofitnih organizacij in svetovalno delo s starši in mladostniki.

 

dh

Damjan Habe je socialni pedagog, ki je svoje strokovno delo utrjeval na različnih delovnih področjih. Trenutno je zaposlen v Mladinskem domu Jarše. Svojo strokovno pot je začel v Mladinskem domu Malči Beličeve in večino strokovnega dela opravlja kot vzgojitelj domskih otrok. Njegove izkušnje socialnopedagoškega dela izhajajo s področja dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in otroki s težavami v družinski integraciji ter delom s starši. Raznolikost pristopov pa je gradil tudi v okviru Produkcijske šole, ki je tako imenovani »drop out« program, ter kot direktor Mladinskega kulturnega centra, kjer je soustvarjal ponudbe servisnih in projektnih programov za mlade. Je tudi eden tistih socialnih pedagogov, ki se je redno kalil tudi pri delu v gospodarskem sektorju. Trenutno ima odprto dodatno dejavnost izvajanja izobraževanj na različnih šolah za starše in šolske kolektive s področja vzgoje, odnosov in dela z mladimi in je dejaven tudi v lastni svetovalni praksi s področja vzgoje. S svojimi izkušnjami in znanjem pa še vedno izvaja izobraževanja za različne kolektive vodstvenih veščin, odnosov v kolektivih in priprav seminarjev, delavnic in drugih oblik izobraževanj. V zadnjih letih je kot asistent sodeloval na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Zaokroženost socialno pedagoškega strokovnega prostora združuje tudi s sodelovanjem v Zavodu za socialno pedagogiko in kot član izvršnega odbora Združenja za socialno pedagogiko, kjer je v zadnjih treh kongresih tudi sodeloval v organizacijskem odboru. Kot praktik se večino časa ukvarja z domsko vzgojo, vendar se v nastajajočem doktoratu loteva teme multidisciplinarnega pristopa v socialni pedagogiki v povezavi z obravnavo otrok, ki imajo težave v duševnem zdravju. Z vse bolj intenzivnim pojavom psihiatričnih težav pri mladostnikih, raziskuje tematiko povezav dveh strokovnih pristopov socialne pedagogike in medicine. V svojem strokovnem in raziskovalnem delu zajema tudi področja dela s starši ali tako imenovani sistemski pristop pri obravnavi ter izven institucionalno socialnopedagoško delo.

 

as1

Andreja Sinjur je docentka za področje socialne pedagogike Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete v Kopru. Trenutno je zaposlena na OŠ Dušana Bordona in kot zunanja sodelavka na Pedagoški fakulteti v Kopru na področju socialne pedagogike. Ukvarja se z raziskovalnimi področji osnovnošolske populacije, ranljivih družbenih skupin, večkulturnostjo, medkulturnostjo, pojavnimi oblikami nasilja in odnosi ter transakcijsko analizo v socialnopedagoškem kontekstu (teorija osebnosti in komunikacije).

Del doktorskega študija je opravila na Sheffield Hallam University v Angliji ter se dodatno izobraževala na Poljskem, v Bolgariji in na Škotskem (Teacher Training 1, 2 in 3). Udeležila se je tudi izobraževanja Erasmus Intensive Programme Summer Schools v Estoniji. Sodelovala je v raziskovalnem projektu Young Europeans’ construction of identity and citizenship: Crossing European borders (2010–2014), katerega izvajalec je bil London Metropolitan University. Sodeluje tudi z Inštitutom za afriške študije, ki je nevladna in neprofitna organizacija ter deluje na nacionalni in mednarodni ravni. Inštitut deluje kot izobraževalno in raziskovalno središče. Izhodišče delovanja Inštituta so aktualna družbena, ekonomska in okoljska vprašanja, migracije in vključevanje, razvojno sodelovanje, globalno učenje, humanitarna pomoč, medkulturni dialog, raznolikost in boj proti diskriminaciji, monitoring, globalna zdravstvena dostopnost, mediji in zagovorništvo.